Sodelavci Ognjišča se veselimo dogodka, ki bo v Knežaku na Pivki, kjer bo škof Jurij Bizjak v nedeljo, 25. 8. ob 16.00, daroval sveto mašo, po njej pa blagoslovil bronasti doprsni kip ustanovitelja revije, založbe in Radia Ognjišče msgr. Franca Boleta, ki se je rodil in bil krščen v župniji Knežak.
Sodelavci Ognjišča se veselimo dogodka, ki bo v Knežaku na Pivki, kjer bo škof Jurij Bizjak v nedeljo, 25. 8. ob 16.00, daroval sveto mašo, po njej pa blagoslovil bronasti doprsni kip ustanovitelja revije, založbe in Radia Ognjišče msgr. Franca Boleta, ki se je rodil in bil krščen v župniji Knežak.
Somaševanje je vodil koprski škof msgr. Jurij Bizjak, na orgle je igral in vodil ljudsko petje bogoslovec Jure Ferletič.
Somaševanje je vodil koprski škof msgr. Jurij Bizjak, na orgle je igral in vodil ljudsko petje bogoslovec Jure Ferletič.
Somaševanje je vodil koprski škof Jurij Bizjak.
Peli so: Stolni pevski zbor Štefan Kovač Koper, Župnijski pevski zbor sv. Urbana Godovič in Župnijski pevski zbori župnije Miren pod vodstvom zborovodje Matjaža Černica. Pri orglah je bil titularni organist koprske stolnice Mirko Butkovič.
Somaševanje je vodil koprski škof Jurij Bizjak.
Peli so: Stolni pevski zbor Štefan Kovač Koper, Župnijski pevski zbor sv. Urbana Godovič in Župnijski pevski zbori župnije Miren pod vodstvom zborovodje Matjaža Černica. Pri orglah je bil titularni organist koprske stolnice Mirko Butkovič.
Na predvečer 30-te obletnice začetka delovanja Radia Ognjišče smo mašo prenašali iz cerkve svetega Marka v Kopru, kjer je bilo naše prvo domovanje. Somaševanje je vodil koprski škof Jurij Bizjak.
Na predvečer 30-te obletnice začetka delovanja Radia Ognjišče smo mašo prenašali iz cerkve svetega Marka v Kopru, kjer je bilo naše prvo domovanje. Somaševanje je vodil koprski škof Jurij Bizjak.
V cerkvi svetega Marka v Kopru je bila ob 19. uri sveta maša v zahvalo za 30 let delovanja Radia Ognjišče, ki je zaživel 5. junija 1994. Daroval jo je koprski škof Jurij Bizjak ob somaševanju direktorja Francija Trstenjaka in nekaterih duhovnikov. Trstenjak nam je v pogovoru zaupal, kako je zaživel koprski studio Radia ognjišče in njegova ekipa.
V cerkvi svetega Marka v Kopru je bila ob 19. uri sveta maša v zahvalo za 30 let delovanja Radia Ognjišče, ki je zaživel 5. junija 1994. Daroval jo je koprski škof Jurij Bizjak ob somaševanju direktorja Francija Trstenjaka in nekaterih duhovnikov. Trstenjak nam je v pogovoru zaupal, kako je zaživel koprski studio Radia ognjišče in njegova ekipa.
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.
V tokratnem delu smo slišali, da Jazon kar pogosto prihaja k Lidiji na obisk. Je to njej všeč?
NINO ROBIĆ - MOJE ŽIVLJENJE, Ljupka Dimitrovska - Ostaje nam muzika, TERESA BREWER - MUSIC! MUSIC! MUSIC!, MARJANA DERŽAJ - MUZIKA, Egon Egemann – Musik klingt in die Welt hinaus, ABBA - THANK YOU FOR THE MUSIC, Big Ben - Slovenija, moja, Ricchi & Poveri - Sarà Perché Ti Amo, Harry Belafonte – Matilda Matilda, Elda Vier in Boris Cavazza - Besede, Besede (Parole, Parole), Vanessa Paradis - Joe le taxi, Yazoo - Nobodys diary, ANDRE RIEU - DER MIT DEM WOLF TANZT ...
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.